Etnografska dediščina v šolah ponovno oživela
 |
Na mariborskem področju deluje dvaindvajset osnovnih šol. Bili so časi, ne toliko v novejši zgodovini naše Slovenije, ko je pravzaprav vsaka šola imela folklorno dejavnost. Otroci razredne in predmetne stopnje so ob zvokih harmonike znali pričarat etnografsko dediščino naših prednikov v plesu in pesmi. Ni je bilo prireditve ali proslave, na kateri ne bi zaplesali tudi folkloristi. Ni jim bilo nerodno prepevat izvorne slovenske pesmi in plesat štajerskih, gorenjskih ali dolenjskih plesov. Ohranjali so kulturno dediščino svojega naroda. |
Razvoj in napredek družbe je tudi na tem področju ustvaril spremembe. Upokojili so se dobri mentorji, ki so vodili folklorne sekcije, otrokom je bila prava narodna glasba naenkrat čudna in tuja, ruralni živelj se je vedno bolj pourbanil in etnografske posebnost se ohranjajo samo še v profesionalnih sredinah, ki se ukvarjajo s folkloro. Vendar to nikakor ni dobro. Vsak narod ima svojo etnografsko izročilo, vsak narod ima svoje pesmi in plese. In če na tako majhnem prostoru, kot ga zavzema Slovenija, najdemo toliko različnih etnografskih izročil, je naša naloga, da ohranimo čim več tega izročila. Zavedati se moramo, da se v tem času pravzaprav poslavlja generacija ljudi, ki so v svojem življenju, predvsem pa ko so bili še mladi, uporabljali konjsko vprego in plug, brano, koso in srp. Napredek je to orodje zamenjal, marsikdo ga sploh ne pozna več. Da o običajih ličkanja, trgatve, žganjekuhe in kolin sploh ne govorim. Vsi ti običaji so imeli svoje glasbeno izročilo, značilne pesmi in plese. Ne smemo dopust, da vse to moderni svet uniči in izniči.
Zato smo si zastavili projekt Etnografska dediščina - Folklorne dejavnost na osnovnih šolah občine Maribor. V ta namen smo organizirali kar tri izobraževanja mentorjev folklorne dejavnosti na osnovnih šolah v Mariboru in okolici. Odziv šol je bil zelo dober, saj se je izobraževanj udeležilo trideset mentoric, za katere smo poskrbeli v Domu Miloša Zidanska na Pohorju. Dva izobraževanja je vodil gospod Vasja Samec in enega gospa Nežka Lubej, oba prava strokovnjaka za te plesne veščine. Vse mentorice smo oskrbeli z notnim materialom, posnetima DVD-jema, prehrano in prenočiščem. Celoten projekt smo financirali s sredstvi, ki smo jih pridobili na našem charterju. Z letošnjim začetkom šolskega leta je tako na številnih osnovnih šolah ponovno zaživela folklorna dejavnost. V nadaljevanju projekta želimo ustvariti tudi sklad narodnih noš, ki si jih bodo šole lahko izposojevale in uporabljale ob različnih dogodkih. V septembru so se mentorice srečale še dvakrat, in sicer na delovnem srečanju z Nežko Lubej.
