Maribor  leži na 274 m nadmorske višine. Njegova geografska  lega ob reki Dravi mu določa pomemben položaj na križišču evropskih pot. Mesto obdajajo Pohorje, zimski turistični center, ki pa se vedno bolj razvija tudi v celoletno rekreacijsko območje, Kozjak in Slovenske gorice med Dravsko dolino in Dravskim poljem.

Maribor je prvič omenjen 20. oktobra 1164 kot castrum Marchburch.  Ime  izvira  iz pojma grad v marki oziroma v nemščini Burg in der Mark ali Markpurg, Markburg in kasneje Marburg. Nastanek mesta je povezan z madžarskimi vpadi v takratno mejno grofjo frankovske države. Da bi vpade Madžarov preprečili, so na današnji Piramidi postavili trdnjavo oziroma grad. Leta 1209 je Maribor v  listni  vojvode  Leopolda  VI.  Babenberžana  omenjen kot trg forum Marchpurch. Malo kasneje, in sicer 1254, pa  se Maribor  omenja  kot mesto  civitatem Marpurg.

Lent je stari del Maribora ob Dravi. Ime izvira iz besede Lander, ki v  stari nemščini pomeni prostor  za pristajanje, saj je bilo tukaj v mestu pomembno pristanišče, kjer je  letno pristalo več kot tisoč  rečnih  splavov. Lent  je v zgodovini in danes pomemben del mesta Maribora. Ime Lent  je  spočetka označevalo  samo okolico današnjega Pristana, kasneje pa so ga prenesli na ves mestni predel južno  od Ulice  kneza  Koclja, Glavnega  trga  in  Koroške ceste do Drave.

Pogled na Lent

Gabarit Lenta kaže svoj najlepši del z nasprotnega brega. Ta pogled nam odkriva  lepoto Lenta. Lent  je  dragocena  sestavina Maribora,  poln  zanimivih prehodov,  zavitih ulic;  z Dravo, Alojzijevo  cerkvijo,  Sodnim stolpom, Vodnim stolpom, Sinagogo, Minoritskim samostanom, Minoritsko cerkvijo in mnogimi zanimivimi hišami in dvorišči. Lent je odigral v razvoju Maribora pomembno  vlogo.  Nastanek mesta  je  geografsko  pogojen, saj leži na stičišču treh geoloških in gospodarsko različnih predelov: srednjegorskih gozdnatih Pohorja in Kozjaka, gričevnatih vinorodnih Slovenskih goric in ravninskega poljedelskega Dravskega polja. Naselbina se je razvila  vzdolž Koroške  ceste. Na  lijakastem  trgu  sta  se srečevali  cesta  Gradec–Ljubljana  in  cesta  s  Koroškega prot Ptuju. Zemljišče današnjega Lenta ni bilo pozidano. V drugi polovici 13. stoletja je mesto dobilo obzidje v obliki skoraj pravilnega kvadrata.

Glavni trg in kužno znamenje

Jugozahodni  del  je  zasedal  židovski  geto,  ki  ga  prvič omenjajo  leta 1277,  jugozahodni del pa minoritski  samostan, ki je bil ustanovljen pred letom 1250. Na dravski obali, v neposredni bližini, se je razvil Pristan s skladišči lesa, mesnicami, strojarnami in rečnimi mlini. Na Lentu je nekoč stala  izjemno pomembna vodna utrdba – Benetke.

Nastala je v 16. stoletju. Približno takšen je Lent ostal do 17. stoletja, ko se  je na njem začela močnejša izgradnja. Reka Drava  je bila pomembna prometnica že v rimskih časih.  Najstarejše  pričevanje  o  splavarjenju  na  Dravi je  listna viteza Ota Velikovškega  iz  leta 1280,  s katero omogoča pri  velikovškem mostu prek Drave pobiranje mitnine za prevoz praznih sodov. V prvi polovici 16. stoletja se je močno razmahnila trgovina med Beljakom in Ptujem. Večji del blaga, predvsem vino, železne izdelke, tekstil,  so prevažali  s  splavi. V 16.  stoletju  se  je začelo tudi »šajkarstvo« na Dravi. Šajka je bila trdo grajeno plovilo dolžine okoli 20 metrov  in  širine okrog 6 metrov, po  navadi  jo  je  upravljalo  6  splavarjev. Naložena  z  lesom  (okoli 40–60 m³ desk) ali drugim blagom  je plula od Vuzenice do Vojvodine. Za dravske splavarje  je bila prva postaja v Mariboru. Lent ali Pristan  je bil splavarsko prometno križišče. Drava  je bila  še na  začetku 20. stoletja deroča reka. V Mariboru so se splavarji oskrbeli s hrano: pomembno vlogo  je  imela gostilna Dabringer  v Pristanu, kjer so splavarji pogosto prespali. Leta 1941 je bilo konec  splavarstva na Dravi. Prvi udarec  je  splavarjem pomenila  leta 1918  zgrajena  falska  elektrarna, po drugi svetovni vojni pa je postalo splavarjenje zaradi niza dravskih elektrarn onemogočeno.

Lent je bil do sredine 19. stoletja eno od poslovnih središč starega Maribora. To središče pa je začelo propadat z razvojem železnice in industrije, ki se je v Mariboru začela močneje razvijat sredi 19. stoletja. Promet po Dravi je bil še vedno velik, letno je po Dravi potovalo tudi do 800 šajk in 1200 splavov. Ko se je Maribor razširil na oba bregova Drave,  ju  je bilo  treba močneje povezat. Leta 1909 so začeli gradit most, ki so ga dokončali leta 1913.  Most je bil postavljen precej neposrečeno, saj je porušil enotnost Lenta, in s tem se je tudi začel propad tega dela mesta. Z zgraditvijo dravskih elektrarn pa je zamrlo tudi splavarstvo. Leta 1919 so Lent poimenovali v Pristan. Urbanistčni  razvoj mestnega  središča  v  60-ih  in  70-ih letih 20.  stoletja  je bil predvsem usmerjen v  izgradnjo novega  centra  in  trgovsko-poslovne  osi  ob  Partizanski cesti.  Težišče  razvojnih  dejavnost  se  je  iz  srednjeveškega  dela mesta  prenašalo  na  novo  lokacijo,  ob  tem pa  je staro  jedro nazadovalo. Predel ob Dravi – Lent  je gradbeno, ekonomsko in socialno propadal že od 20-ih let 20. stoletja. Leta 1913  je bil zgrajen nov most, ki  je prestopil najnižjo dravsko teraso, saj je povezal bregova Drave precej  višje od  starega mostu.  S  tem  je obrežni del mesta izgubil svojo funkcijo – promet, pretok blaga in  ljudi. Postal  je prometno nedostopen  in odmaknjen od drugih delov mesta. Dravska ulica kot ena izmed pomembnih  prometnih  pot  je  bila  prekinjena. Da  je  do takrat bil Lent središče trgovskega in obrtniškega življenja v Mariboru, nam dokazujejo  imena ulic: Usnjarska, Mesarski in Splavarski prehod …

Mestni park Maribor

Vzroki propadanja Lenta so tudi širši. Maribor je bil v 20-ih in 30-ih leth že industrijsko mesto z razvito industrijo, na Lentu pa  so  še  zmeraj prevladovale drobna obrt  in dejavnost, ki so bile vezane za splavarjenje  in življenje ob  reki. Velika  škoda, gledano  z današnje perspektive, pa je bila Lentu storjena tudi v 60–ih leth, ko je bil zaradi gradnje  jezu  in elektrarne v Zlatoličju porušen del najstarejših  hiš  ob Dravi,  vključno  z  znamenitmi  »Benetkami«.

Leta 1982 je bil izdelan generalni plan prenove mestnega središča, ki  je podal strokovne podlage  in  izhodišča za  revitalizacijo  in  prostorsko  ureditev  srednjeveškega dela mesta. Prenova se je začela na Lentu, ki je bil najbolj zanemarjen del mesta. V njem je živelo malo ljudi, zgradbe so bile v slabem stanju. Večina  jih  je bila brez kopalnice, prevladovala  so majhna  stanovanja, hiše je načenjala  vlaga.  S  prenovo  je  bilo  treba  izboljšat  stari  fond,  spremenit  funkcijsko  strukturo  in uredit prometne  povezave  s  preostalim  delom mesta.  V  okviru prenove je bilo zgrajenih 77 stanovanj srednje velikost, opremljenih  z  vso  sodobno  opremo  (telefon,  centralno  ogrevanje,  kabelska  televizija  …),  urejenih  je  bilo 110 parkirnih mest v spodnjih etažah objektov. V nova stanovanja so se naselile predvsem mlade družine, s čimer se  je zelo spremenila starostna struktura Lenta, ki je postal ena od privlačnejših stanovanjskih četrti, zlast  za mlajšo  populacijo.  Eden  od  ciljev  prenove  je  bil prenovljenemu območju dat nove  funkcije,  s katerimi bo zaživelo. Prav zaradi tega je ta prenovljeni del mesta dobil tudi 45 poslovnih prostorov, namenjenih za različne dejavnost, med njimi gostinske lokale, butike, trgovine z umetniškimi izdelki, galerije, storitveno obrt … Z novimi funkcijami se je spremenil tudi značaj tega dela mesta. Lent  je postal zabaviščna mestna četrt, ki zaživi predvsem  zvečer. Tu  se  vrstjo  tudi  kulturne, glasbene in umetniške prireditve. Obnovljene hiše dajejo današnjemu Lentu čar starinskosti. S prenovo sta se v ta del mesta vrnila življenje in mestni utrip. Lent je postal tudi priljubljeno sprehajališče meščanov. Če je bila nekoč njegova  vloga  predvsem  gospodarska,  je  danes  zlasti turistična. Lent se še vedno obnavlja, obnova se seli v obrobni del Lenta  in na drugi breg Drave. Na Lentu se vrstjo različne prireditve, od splavarskega krsta do ene največjih prireditev v Sloveniji, Festvala Lent, ki vsako leto v začetku poletja privabi okrog 500.000 ljudi.

Največja znamenitost Lenta je več kot 440 let stara trta. Raste  sredi  Lenta ob  južni  strani hiše v Vojašniški ulici 8. Spada med domače vinske sorte,  imenovane modra kavčina ali žametna črnina. Leta 2004  je bila vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov in je s tem tudi uradno priznana za najstarejšo vinsko trto na svetu. Staro trto najdemo na slikovni upodobitvi Maribora iz leta 1681, kjer se trta bohoti ob pročelju hiše, zgrajene leta 1550, pred katero je tudi danes. Njeno deblo s remerom 25 cm se na višini dveh metrov razveji v vodoravne poganjke, ki so oprt na latnik (brajdo) in dosežejo dolžino več kot 15 m Vsako leto še vedno bogato obrodi. Trto odlikuje odpornost proti bolezni. Na oktobrskih trgatvah Stare trte, te potekajo na Lentu od  leta 1987, se vsakič zbere več tisoč Mariborčanov  in povabljenih gostov, ki z zanimanjem  spremljajo  trgatev, popestreno  s  spremljevalnim kulturnim programom.

Stara trta

Stara  trta  je zaščitena kot naravni spomenik Republike Slovenije in je od leta 1981 s posebnim občinskim odlokom razglašena za naravno mariborsko znamenitost. Po temeljiti  revitalizaciji  trte  in njenega okolja  (leta 1986) je postala Stara trta  (vinski) simbol Maribora  in vse vinorodne  Slovenije,  saj  s  svojo  starostjo  potrjuje  našo večstoletno tradicijo. Danes je Stara trta deležna budne strokovne oskrbe  in nege, oboje  z namenom, da bi  jo ohranili v ponos in veselje tudi prihodnjim generacijam prebivalcev in obiskovalcev.

Saša Mikić
predsednik Rotary Kluba Maribor Lent